Starostna struktura prebivalcev je v prometnem načrtovanju pomembna predvsem kot družbena kategorija, saj več kot tretjina populacije ne more ali ne sme voziti avtomobila. Mladi do dopolnjenega 18. leta starosti so brez vozniškega dovoljenja, velik del starejših prebivalcev pa ne vozi zaradi starostnih, zdravstvenih ali socialnih omejitev. Obe skupini dopolnjujejo še vse odrasle osebe brez vozniškega dovoljenja (zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov) ter vsi odrasli brez dostopa do avtomobila (zaradi socialnih razlogov, statusa v gospodinjstvu itd.). Gre za velik del populacije, ki ji je za kakovostno bivanje treba zagotoviti kakovostno dostopnost brez avtomobila, zato ji moramo v prometnem načrtovanju nameniti posebno pozornost.
Prebivalstvo Slovenije, kot v večini razvitih držav, spada že več kot desetletje med stara prebivalstva in se vse intenzivneje sooča z negativnimi posledicami staranja, tudi na področju kakovosti bivanja starejših in njihovega dostopa do osnovnih dobrin in storitev. Velik izziv je zagotavljanje varnosti starejših v prometu, posebej pešcev in kolesarjev. Tudi mladi zahtevajo posebno pozornost v prometnem načrtovanju zaradi večje izpostavljenosti nevarnostim v prometu, omejene dostopnosti zaradi upadanja kakovosti prevoznih alternativ ter zgolj posredno dostopnih avtomobilov. Dodaten izziv je vse bolj neaktiven način premikanja med mladimi, ki je eden glavnih razlogov za velike težave s prekomerno telesno težo v tej starostni skupini.
Starostno strukturo prebivalcev izražamo z indeksom staranja, ki je razmerje med prebivalci, starimi 65 let ali več, in prebivalci, mlajšimi od 15 let. Indeks staranja 105 pomeni, da na 100 mladih oseb (mlajših od 15 let) prebiva 105 starejših oseb (starejših od 64 let).
Podatke za občine in regije v Sloveniji zbira in objavlja SURS, za države EU pa EUROSTAT.
Relevantni nacionalni cilji celostnega prometnega načrtovanja:
Izbrali smo ključne podatke, ki omogočajo spremljanje sprememb na treh področjih: uporabniki, kakovost življenja in prometni sistem. Ti podatki ponujajo vpogled v stanje prometa v Sloveniji ter se sproti posodabljajo iz evropskih in nacionalnih virov.
Uporabniki prometnega sistema (vozniki, potniki, pešci in kolesarji) so osrednja ciljna skupina prometnega načrtovanja. Spremljanje njihovih značilnosti, potreb, navad in mnenj omogoča določanje izzivov, priložnosti in prioritet v prometu. Tovrstni podatki so ključni za spremljanje in usmerjanje odločitev prometne politike.
Sodobno načrtovanje prometa postavlja kakovost življenja v ospredje kot glavni cilj prometne politike. Tak sodoben in celovit pristop presega tradicionalno osredotočenost analiz na pretočnost prometa in hitrost potovanja. Nov pogled prinaša nove zahteve spremljanja stanja in trendov – poleg ozko prometnih podatkov je pomemben širši vpogled
v vplive prometa na kakovost življenja.
Načrtovanje prometnega sistema v sodobni prometni politiki je usmerjeno v zagotavljanje učinkovite in varne dostopnosti s celotno paleto prevoznih načinov za vse uporabnike. Spremljanje stanja in trendov prometnega sistema se je zato razširilo iz osebnega motornega prometa na vse oblike potovanj.
Observatorij mobilnosti je orodje za analizo in podporo celostnemu načrtovanju prometa v Sloveniji. Prikazuje povezave med prometnim sistemom, uporabniki in kakovostjo življenja ter vključuje številne podatke na občinski, državni in evropski ravni. Observatorij mobilnosti je analitično strokovno orodje, ki redno osvežuje podatke iz različnih virov.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
