Živimo v času, ko je ponudba hrane taka, da hitro vnesemo v telo veliko količino kalorij, obenem pa zaradi sedečega življenjskega sloga teh kalorij ne porabljamo. Prekomerna prehranjenost je v Sloveniji zaskrbljujoča tako pri odraslih kot pri otrocih. K temu prispevajo tudi trendi v načinu premikanja, ko udobje avtomobila vse pogosteje nadomešča aktivne potovalne načine, kot sta hoja in kolesarjenje. Neaktiven življenjski slog vodi v nižjo presnovno aktivnost, kar vpliva na kopičenje telesne maščobe. Poleg tega pomanjkanje gibanja negativno vpliva na presnovo sladkorjev in maščob, kar povečuje tveganje za debelost in z njo povezane bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter druge kronične zdravstvene težave.
Prekomerna prehranjenost prikazuje delež oseb, starih od 25 do 74 let, ki imajo indeks telesne mase (ITM) 25,0 ali več.
Podatki za Slovenijo temeljijo na anketi Z zdravjem povezan vedenjski slog Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podatke za države EU zbira in objavlja EUROSTAT.
Relevantni nacionalni cilji celostnega prometnega načrtovanja:
VIR: EUROSTAT
Izbrali smo ključne podatke, ki omogočajo spremljanje sprememb na treh področjih: uporabniki, kakovost življenja in prometni sistem. Ti podatki ponujajo vpogled v stanje prometa v Sloveniji ter se sproti posodabljajo iz evropskih in nacionalnih virov.
Uporabniki prometnega sistema (vozniki, potniki, pešci in kolesarji) so osrednja ciljna skupina prometnega načrtovanja. Spremljanje njihovih značilnosti, potreb, navad in mnenj omogoča določanje izzivov, priložnosti in prioritet v prometu. Tovrstni podatki so ključni za spremljanje in usmerjanje odločitev prometne politike.
Sodobno načrtovanje prometa postavlja kakovost življenja v ospredje kot glavni cilj prometne politike. Tak sodoben in celovit pristop presega tradicionalno osredotočenost analiz na pretočnost prometa in hitrost potovanja. Nov pogled prinaša nove zahteve spremljanja stanja in trendov – poleg ozko prometnih podatkov je pomemben širši vpogled
v vplive prometa na kakovost življenja.
Načrtovanje prometnega sistema v sodobni prometni politiki je usmerjeno v zagotavljanje učinkovite in varne dostopnosti s celotno paleto prevoznih načinov za vse uporabnike. Spremljanje stanja in trendov prometnega sistema se je zato razširilo iz osebnega motornega prometa na vse oblike potovanj.
Observatorij mobilnosti je orodje za analizo in podporo celostnemu načrtovanju prometa v Sloveniji. Prikazuje povezave med prometnim sistemom, uporabniki in kakovostjo življenja ter vključuje številne podatke na občinski, državni in evropski ravni. Observatorij mobilnosti je analitično strokovno orodje, ki redno osvežuje podatke iz različnih virov.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
