Spremljanje obsega motornega prometa omogoča vpogled v stanje in trende prometne in prostorske politike. Z rednim spremljanjem pridobimo vpogled v učinke ukrepov, kot so prostorsko umeščanje večjih povzročiteljev prometa, spremembe prometnega režima, spodbude za uporabo javnega prevoza, zapore ali investicije v infrastrukturo. To nam omogoča korigiranje strategij in njihovih akcijskih načrtov ter daje izhodišča za odločanje o prihodnjih prometnih ureditvah, prostorskih odločitvah in infrastrukturnih posegih. Takšni podatki so nepogrešljivi tudi za oceno vplivov motornega prometa na okolje, prometno varnost in kakovost življenja. Z zanesljivimi informacijami o gibanju motornega prometa lahko ustrezno načrtujemo prehod k bolj trajnostnim oblikam prevoza ter zagotovimo prometne strategije, ki temeljijo na podatkih in podpirajo širše cilje trajnostnega razvoja.
Obseg motornega prometa temelji na podatkih števcev prometa, lociranih na državnih cestah. Gre za količinsko merilo prometa, izraženo s povprečnim letnim dnevnim prometom (PLDP), ki prikazuje povprečno število vozil, ki dnevno prevozijo določeno točko na cestnem omrežju.
Spremembe obsega motornega prometa spremljamo v dveh petletnih obdobjih, 2014–2019 in 2019–2024. Za vsako obdobje se upoštevajo števna mesta, za katera so podatki na voljo v obeh primerjanih letih, pri čemer ni nujno, da so bila ista števna mesta aktivna v vseh treh referenčnih letih 2014, 2019 in 2024. Za posamezno občino oziroma regijo se za prvo in zadnje leto obdobja izračuna povprečna vrednost PLDP vseh upoštevanih števnih mest na njenem območju. Sprememba med obema letoma se izrazi z indeksom, pri čemer vrednost 100 pomeni nespremenjen obseg prometa, vrednosti nad 100 rast, vrednosti pod 100 pa upad. Pri izračunu se upoštevajo vsa motorna vozila skupaj.
Takšen pristop omogoča spremljanje prostorskih razlik in časovnih sprememb obsega motornega prometa na državnem cestnem omrežju ter primerjavo trendov med občinami in regijami.
V Sloveniji s števci prometa na državnih cestah upravljata Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), ki zbira podatke za načrtovanje in upravljanje cestne infrastrukture, ter DARS d. d., ki skrbi za prometni nadzor na avtocestah. Obe ustanovi sodelujeta z Nacionalnim centrom za upravljanje prometa (NCUP), ki koordinira zbiranje in uporabo podatkov. Do podatkov s števcev prometa, vključno s PLDP, je mogoče javno dostopati prek spletnih portalov, kot sta Promet.si in OPSI.
Relevantni nacionalni cilji celostnega prometnega načrtovanja:
Nazadnje osveženo: 15. 9. 2026
Izbrali smo ključne podatke, ki omogočajo spremljanje sprememb na treh področjih: uporabniki, kakovost življenja in prometni sistem. Ti podatki ponujajo vpogled v stanje prometa v Sloveniji ter se sproti posodabljajo iz evropskih in nacionalnih virov.
Uporabniki prometnega sistema (vozniki, potniki, pešci in kolesarji) so osrednja ciljna skupina prometnega načrtovanja. Spremljanje njihovih značilnosti, potreb, navad in mnenj omogoča določanje izzivov, priložnosti in prioritet v prometu. Tovrstni podatki so ključni za spremljanje in usmerjanje odločitev prometne politike.
Sodobno načrtovanje prometa postavlja kakovost življenja v ospredje kot glavni cilj prometne politike. Tak sodoben in celovit pristop presega tradicionalno osredotočenost analiz na pretočnost prometa in hitrost potovanja. Nov pogled prinaša nove zahteve spremljanja stanja in trendov – poleg ozko prometnih podatkov je pomemben širši vpogled
v vplive prometa na kakovost življenja.
Načrtovanje prometnega sistema v sodobni prometni politiki je usmerjeno v zagotavljanje učinkovite in varne dostopnosti s celotno paleto prevoznih načinov za vse uporabnike. Spremljanje stanja in trendov prometnega sistema se je zato razširilo iz osebnega motornega prometa na vse oblike potovanj.
Observatorij mobilnosti je orodje za analizo in podporo celostnemu načrtovanju prometa v Sloveniji. Prikazuje povezave med prometnim sistemom, uporabniki in kakovostjo življenja ter vključuje številne podatke na občinski, državni in evropski ravni. Observatorij mobilnosti je analitično strokovno orodje, ki redno osvežuje podatke iz različnih virov.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
