Stopnja razvitosti neke skupnosti (države, regije, občine ali mesta) je povezana s kakovostjo bivanja v njej. Bolj razvite skupnosti običajno bolje načrtujejo in urejajo promet, kar prinaša višjo kakovost bivanja in večjo učinkovitost prometnega sistema, varnost ter dostopnost. Vplivi med naštetimi dejavniki so vzajemni, zato lahko pričakujemo, da napredna prometna in prostorska politika izboljša kakovost bivanja v skupnosti, to vpliva na kakovost bivanja, na njeno večjo privlačnost za bivanje in investicije ter posledično na njeno razvitost.
Raven Slovenije in EU: Mednarodna primerjava razvitosti Slovenije z drugimi državami je izražena z indeksom človekovega razvoja (angl. Human Development Index, kratica HDI), ki ga izračunavajo Združeni narodi iz pričakovane življenjske dobe, stopnje izobrazbe in življenjskega standarda prebivalstva.
Regionalna raven: Stopnjo razvitosti regij prikazujemo glede na kazalnike razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti, ki so upoštevani pri indeksu razvojne ogroženosti. V izračunu indeksa ogroženosti regije so upoštevani podatki, kot so bruto domači proizvod na prebivalca, bruto dodana vrednost na zaposlenega, delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto domačem proizvodu, in podobni kazalniki. Indeks razvojne ogroženosti po regijah je določen v Pravilniku o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2021-2027 (Ur. RS št. 118/21).
Občinska raven: Stopnjo razvitosti slovenskih občin izračunava Ministrstvo za finance s koeficientom razvitosti. Upoštevani so ekonomski dejavniki (dodana vrednost, dohodnina), socialni kazalniki (indeks staranja, brezposelnost idr.), kulturni vidik (kulturni spomeniki) in naravne danosti. Za leti 2026 in 2027 velja nov način izračunavanja, zato se podatki nekoliko razlikujejo od prejšnjih let.
Podatke za države EU zbira in objavlja Organizacija združenih narodov.
Podatke na ravni regij v Sloveniji so prikazani glede na Pravilnik o razvrstitvi razvojnih regij po stopni razvitosti za programsko obdobje 2021-2027.
Podatke na ravni občin v Sloveniji zbira Ministrstvo za finance.
Relevantni nacionalni cilji celostnega prometnega načrtovanja:
Izbrali smo ključne podatke, ki omogočajo spremljanje sprememb na treh področjih: uporabniki, kakovost življenja in prometni sistem. Ti podatki ponujajo vpogled v stanje prometa v Sloveniji ter se sproti posodabljajo iz evropskih in nacionalnih virov.
Uporabniki prometnega sistema (vozniki, potniki, pešci in kolesarji) so osrednja ciljna skupina prometnega načrtovanja. Spremljanje njihovih značilnosti, potreb, navad in mnenj omogoča določanje izzivov, priložnosti in prioritet v prometu. Tovrstni podatki so ključni za spremljanje in usmerjanje odločitev prometne politike.
Sodobno načrtovanje prometa postavlja kakovost življenja v ospredje kot glavni cilj prometne politike. Tak sodoben in celovit pristop presega tradicionalno osredotočenost analiz na pretočnost prometa in hitrost potovanja. Nov pogled prinaša nove zahteve spremljanja stanja in trendov – poleg ozko prometnih podatkov je pomemben širši vpogled
v vplive prometa na kakovost življenja.
Načrtovanje prometnega sistema v sodobni prometni politiki je usmerjeno v zagotavljanje učinkovite in varne dostopnosti s celotno paleto prevoznih načinov za vse uporabnike. Spremljanje stanja in trendov prometnega sistema se je zato razširilo iz osebnega motornega prometa na vse oblike potovanj.
Observatorij mobilnosti je orodje za analizo in podporo celostnemu načrtovanju prometa v Sloveniji. Prikazuje povezave med prometnim sistemom, uporabniki in kakovostjo življenja ter vključuje številne podatke na občinski, državni in evropski ravni. Observatorij mobilnosti je analitično strokovno orodje, ki redno osvežuje podatke iz različnih virov.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
