Načrtovanje javnega potniškega prometa (JPP) je temelj sodobne prometne politike saj je JPP ključen za dosego podnebnih ciljev in izboljšanje kakovosti življenja. Dobro zasnovan in dostopen JPP zagotavlja pravično, trajnostno in učinkovito dostopnost ter podpira racionalno urbanizacijo. Hkrati zmanjšuje prometne zastoje, emisije in prostorsko izključenost. Merjenje dostopnosti do JPP omogoča oceno, kako hitro in enostavno lahko prebivalci dosežejo postajališča in s tem sistem JPP. Koristno je za načrtovanje spreminjanja potovalnih navad, za usmerjanje poselitve in za izboljšanje ponudbe JPP.
Mednarodna primerjava dostopnosti do JPP je zaradi neobstoja primerljivih podatkov mogoča le posredno s podatki EUROSTAT-a o prevoženih kilometrih z avtobusi in vlaki v državah EU med letoma 2014 in 2023. Izraženi so s prevoženimi kilometri na prebivalca. Baza podatkov je pomanjkljiva, saj manjkajo podatki za nekatere države članice EU ter podatki za posamezna leta pri drugih državah.
Podatki o dostopnosti do JPP v slovenskih regijah in občinah temeljijo na podatkih, ki so jih za leta 2019, 2021 in 2023 zbrali in obdelali na Geografskem inštitutu Antona Melika pri ZRC SAZU. Izraženi so kot delež prebivalcev s postajališčem z vsaj zadovoljivo frekvenco voženj (16 ali več) ter s primerno frekvenco voženj (46 ali več) v oddaljenosti največ 1000 m po zračni razdalji.
Podatke za občine in regije v Sloveniji zbira GIAM ZRC SAZU. Podatke za države EU zbira in objavlja EUROSTAT.
Relevantni nacionalni cilji celostnega prometnega načrtovanja:
VIR: EUROSTAT
Izbrali smo ključne podatke, ki omogočajo spremljanje sprememb na treh področjih: uporabniki, kakovost življenja in prometni sistem. Ti podatki ponujajo vpogled v stanje prometa v Sloveniji ter se sproti posodabljajo iz evropskih in nacionalnih virov.
Uporabniki prometnega sistema (vozniki, potniki, pešci in kolesarji) so osrednja ciljna skupina prometnega načrtovanja. Spremljanje njihovih značilnosti, potreb, navad in mnenj omogoča določanje izzivov, priložnosti in prioritet v prometu. Tovrstni podatki so ključni za spremljanje in usmerjanje odločitev prometne politike.
Sodobno načrtovanje prometa postavlja kakovost življenja v ospredje kot glavni cilj prometne politike. Tak sodoben in celovit pristop presega tradicionalno osredotočenost analiz na pretočnost prometa in hitrost potovanja. Nov pogled prinaša nove zahteve spremljanja stanja in trendov – poleg ozko prometnih podatkov je pomemben širši vpogled
v vplive prometa na kakovost življenja.
Načrtovanje prometnega sistema v sodobni prometni politiki je usmerjeno v zagotavljanje učinkovite in varne dostopnosti s celotno paleto prevoznih načinov za vse uporabnike. Spremljanje stanja in trendov prometnega sistema se je zato razširilo iz osebnega motornega prometa na vse oblike potovanj.
Observatorij mobilnosti je orodje za analizo in podporo celostnemu načrtovanju prometa v Sloveniji. Prikazuje povezave med prometnim sistemom, uporabniki in kakovostjo življenja ter vključuje številne podatke na občinski, državni in evropski ravni. Observatorij mobilnosti je analitično strokovno orodje, ki redno osvežuje podatke iz različnih virov.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
