Prometna varnost je temeljno vodilo načrtovanja prometa in ima širše družbene vplive, saj prispeva k zmanjševanju prometnih nesreč, zaščiti življenj in zdravja ter zagotavljanju varnega in dostopnega prostora za vse uporabnike. Z vzpostavljanjem varne infrastrukture, spodbujanjem odgovornega vedenja udeležencev in učinkovite prometne politike prometna varnost izboljšuje kakovost življenja, zmanjšuje družbene in ekonomske stroške nesreč ter krepi zaupanje v prometni sistem.
Čeprav letno število smrtnih žrtev cestnega prometa v Sloveniji že desetletja upada in je pod evropskim povprečjem, promet še vedno zahteva previsok davek – število prometnih nesreč z žrtvami ali huje poškodovanimi je na ravni izpred 30 let, število huje poškodovanih pa že 15 let stagnira. Prometne nesreče so v zadnjih desetih letih v povprečju zahtevale skoraj 110 življenj na leto, na srečo pa število umrlih v prometnih nesrečah v zadnjih desetih letih rahlo upada.
Za EU so prikazani podatki o letnem številu smrtnih žrtev prometnih nesreč na milijon prebivalcev. Podatki za regije in občine vsebujejo triletna povprečja, preračunana na tisoč prebivalcev, za skupno število vseh prometnih nesreč ter za število nesreč s smrtnim izidom, s težje poškodovanimi ter z lažje poškodovanimi.
Podatke za občine in regije v Sloveniji zbira Policija, obdeluje in objavlja pa Agencija za varnost v prometu. Podatke za države EU zbira in objavlja Road Safety Observatory.
Relevantni nacionalni cilji celostnega prometnega načrtovanja:
Izbrali smo ključne podatke, ki omogočajo spremljanje sprememb na treh področjih: uporabniki, kakovost življenja in prometni sistem. Ti podatki ponujajo vpogled v stanje prometa v Sloveniji ter se sproti posodabljajo iz evropskih in nacionalnih virov.
Uporabniki prometnega sistema (vozniki, potniki, pešci in kolesarji) so osrednja ciljna skupina prometnega načrtovanja. Spremljanje njihovih značilnosti, potreb, navad in mnenj omogoča določanje izzivov, priložnosti in prioritet v prometu. Tovrstni podatki so ključni za spremljanje in usmerjanje odločitev prometne politike.
Sodobno načrtovanje prometa postavlja kakovost življenja v ospredje kot glavni cilj prometne politike. Tak sodoben in celovit pristop presega tradicionalno osredotočenost analiz na pretočnost prometa in hitrost potovanja. Nov pogled prinaša nove zahteve spremljanja stanja in trendov – poleg ozko prometnih podatkov je pomemben širši vpogled
v vplive prometa na kakovost življenja.
Načrtovanje prometnega sistema v sodobni prometni politiki je usmerjeno v zagotavljanje učinkovite in varne dostopnosti s celotno paleto prevoznih načinov za vse uporabnike. Spremljanje stanja in trendov prometnega sistema se je zato razširilo iz osebnega motornega prometa na vse oblike potovanj.
Observatorij mobilnosti je orodje za analizo in podporo celostnemu načrtovanju prometa v Sloveniji. Prikazuje povezave med prometnim sistemom, uporabniki in kakovostjo življenja ter vključuje številne podatke na občinski, državni in evropski ravni. Observatorij mobilnosti je analitično strokovno orodje, ki redno osvežuje podatke iz različnih virov.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
