Celostne prometne strategije (CPS) so strateški dokumenti načrtovanja prometa v mestih in regijah. Temeljijo na holističnem pristopu, ki enakovredno vključuje vse oblike mobilnosti, kot so javni prevoz, kolesarjenje in pešačenje, ter spodbujajo zmanjšanje odvisnosti od osebnih avtomobilov. Njihov cilj je izboljšati kakovost življenja z večjo dostopnostjo do storitev, zmanjšanjem negativnih vplivov prometa na okolje in prostor ter povečanjem prometne varnosti. Pri njihovi pripravi je ključno vključevanje različnih deležnikov in javnosti ter intenzivno spremljanje in vrednotenje napredka.
Po posodobljeni uredbi EU o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T), ki je bila sprejeta junija 2024, morajo vsa urbana vozlišča v omrežju TEN-T do leta 2027 sprejeti in spremljati CPS. Evropska komisija zato spremlja in objavlja urbana vozlišča s sprejeto CPS. Prikazani so podatki od leta 2024 naprej.
Občinske in regijske CPS v Sloveniji spremlja Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), preverja njihovo kakovost in objavlja njihov seznam na spletnem mestu Slovenske platforme za trajnostno mobilnost (www.sptm.si). Prikazani so podatki od leta 2006 naprej.
Podatke za občine in regije v Sloveniji zbira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Podatke za države EU zbira in objavlja Observatorij za urbano mobilnost Evropske komisije.
Relevantni nacionalni cilji celostnega prometnega načrtovanja:
VIR: Evropska komisija
Izbrali smo ključne podatke, ki omogočajo spremljanje sprememb na treh področjih: uporabniki, kakovost življenja in prometni sistem. Ti podatki ponujajo vpogled v stanje prometa v Sloveniji ter se sproti posodabljajo iz evropskih in nacionalnih virov.
Uporabniki prometnega sistema (vozniki, potniki, pešci in kolesarji) so osrednja ciljna skupina prometnega načrtovanja. Spremljanje njihovih značilnosti, potreb, navad in mnenj omogoča določanje izzivov, priložnosti in prioritet v prometu. Tovrstni podatki so ključni za spremljanje in usmerjanje odločitev prometne politike.
Sodobno načrtovanje prometa postavlja kakovost življenja v ospredje kot glavni cilj prometne politike. Tak sodoben in celovit pristop presega tradicionalno osredotočenost analiz na pretočnost prometa in hitrost potovanja. Nov pogled prinaša nove zahteve spremljanja stanja in trendov – poleg ozko prometnih podatkov je pomemben širši vpogled
v vplive prometa na kakovost življenja.
Načrtovanje prometnega sistema v sodobni prometni politiki je usmerjeno v zagotavljanje učinkovite in varne dostopnosti s celotno paleto prevoznih načinov za vse uporabnike. Spremljanje stanja in trendov prometnega sistema se je zato razširilo iz osebnega motornega prometa na vse oblike potovanj.
Observatorij mobilnosti je orodje za analizo in podporo celostnemu načrtovanju prometa v Sloveniji. Prikazuje povezave med prometnim sistemom, uporabniki in kakovostjo življenja ter vključuje številne podatke na občinski, državni in evropski ravni. Observatorij mobilnosti je analitično strokovno orodje, ki redno osvežuje podatke iz različnih virov.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
