Po osamosvojitvi je število osebnih avtomobilov v Sloveniji močno naraslo – danes ima povprečno slovensko gospodinjstvo več avtomobilov, kot je to običajno v številnih bolj razvitih državah. V zadnjem desetletju se je stopnja motorizacije med občinami in regijami izenačila, najbolj pa se krepi v zaledju večjih mest. To ni le posledica gospodarskega napredka, temveč predvsem specifičnega načrtovanja, ki je podredilo prostor in prometni sistem zgolj avtomobilu. S tem se povečujejo stroški, okoljski pritiski in družbene razlike, dostopnost do storitev in blaga brez avtomobila pa je vse bolj oddaljena.

Stopnjo motorizacije merimo z lastništvom osebnih avtomobilov, kjer sledimo podatkom o številu osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev. Gre za podatek, ki je neposredno povezan z rabo avtomobilov ter prometnim in prostorskim načrtovanjem. Z rastjo motorizacije se spreminjajo razmerja v prometni in prostorski zgradbi mest, regij in držav, posledično pa tudi usmeritve v njihovi prometni in prostorski politiki. Čim večje je število avtomobilov, tem večje prilagoditve prostorskega in prometnega sistema moramo vpeljati, praviloma s podrejanjem zahtevam večjega števila avtomobilov in njihove rabe. To posledično vodi v začaran krog dodatne spodbude rasti motorizacije.

Konec leta 2023 je bilo v Sloveniji registriranih 1.230.565 osebnih avtomobilov, kar je 8-krat več kot leta 1970. Stopnja motorizacije je bila tedaj najvišja doslej, na tisoč prebivalcev je bilo registriranih 579 osebnih avtomobilov. Preračun na gospodinjstvo kaže, da je leta 2023 povprečno slovensko gospodinjstvo z nekaj več kot dvema članoma (2,4) v povprečju imelo v lasti 1,5 avtomobila (leta 2010 1,3 in leta 1991 0,9). Leta 2020 je imelo vsaj en osebni avtomobil 86 % gospodinjstev (leta 2000 80 %). Pred desetletjem so se občine in regije precej razlikovale v stopnji motorizacije, saj so predvsem občine v Goriški regiji izstopale po izrazito višjih stopnjah v primerjavi s Pomursko regijo. V zadnjem desetletju so se razlike zmanjšale, kar kaže na pospešeno motorizacijo tistih slovenskih občin in regij, ki so nekoč zaostajale. V zadnjih letih imata najvišjo stopnjo motorizacije občini Brda in Trzin, saj presegata vrednost 700 avtomobilov na tisoč prebivalcev – kar je primerljivo z najbolj motoriziranimi državami na svetu, kot so ZDA in Luksemburg.

Stopnja motorizacije ni nujno povezana z gospodarsko razvitostjo države. Številne razvitejše evropske države, med katerimi so Belgija, Danska, Irska, Norveška, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija, imajo nižjo stopnjo motorizacije od Slovenije. V nekaterih razvitejših državah, ko so Nizozemska, Francija in Avstrija, pa motorizacija narašča počasneje kot pri nas.

To so države, ki že desetletja intenzivno vlagajo v druge oblike mobilnosti, kot so javni prevoz, kolesarjenje in hoja, hkrati pa odvračajo ljudi od uporabe osebnih avtomobilov, zlasti v mestnih območjih. Slovenija se žal s svojo prometno politiko ne uvršča med te države.

Slika 1: Prikaz lastništva osebnih avtomobilov na prebivalca v Sloveniji po občinah v letu 2001.
Slika 1: Prikaz lastništva osebnih avtomobilov na prebivalca v Sloveniji po občinah v letu 2001.
Vir: Observatorij mobilnosti in Statistični urad RS.
 Slika 2: Prikaz lastništva osebnih avtomobilov na prebivalca v Sloveniji po občinah v letu 2022.
Slika 2: Prikaz lastništva osebnih avtomobilov na prebivalca v Sloveniji po občinah v letu 2022.
Vir: Observatorij mobilnosti in Statistični urad RS.

Razvoj družbe, ki temelji predvsem na avtomobilnosti, ima vrsto ekonomskih, prostorskih, okoljskih in družbenih posledic. Predstavlja veliko finančno breme za državo in za posameznika, saj zahteva ogromna vlaganja države in mest v infrastrukturo za motorna vozila, kar je dražje od zagotavljanja alternativ. Vodi tudi v prostorsko razpršenost, zmanjšuje povezanost skupnosti ter omejuje razvoj javnega prostora, namenjenega srečevanju in družbenim dejavnostim. Hkrati odžira vse večji delež prihodkov gospodinjstev, ki jih morajo ta nameniti za stroške vse večjega števila avtomobilov. Slovenija ima med državami članicami EU najvišji delež izdatkov, ki jih gospodinjstva v končni potrošnji namenijo prevozu. Leta 2021 so izdatki za prevoz v končni potrošnji predstavljali že skoraj petino odhodkov gospodinjstev (16,9 %). Sledila je Litva s 15,3-odstotnim deležem.

Pretirana rast avtomobilskega prometa povečuje okoljske pritiske in nas oddaljuje od podnebnih ciljev in zavez za zmanjševanje izpustov. Krepi tudi družbeno neenakost in prevozno revščino, saj omejuje dostopnost za več kot tretjino prebivalcev, ki si avtomobila ne morejo privoščiti, ga nimajo na voljo ali pa ga ne smejo oziroma ne zmorejo voziti.

Slika 3: Število prebivalcev (modra) in osebnih avtomobilov (rumena) v tisočih v Sloveniji v letih 1970–2020.
Slika 3: Število prebivalcev (modra) in osebnih avtomobilov (rumena) v tisočih v Sloveniji v letih 1970–2020.
Vir: ARSO

Če želimo v Sloveniji dolgoročno izboljšati kakovost bivanja, zmanjšati okoljske pritiske ter zagotoviti enake možnosti mobilnosti za vse, moramo korenito spremeniti paradigmo prometnega in prostorskega načrtovanja. Namesto spodbujanja rasti motorizacije je treba krepiti javni promet, kolesarjenje in hojo ter zagotoviti, da bodo dostopni, varni in privlačni za vse skupine prebivalcev. Zmanjševanje odvisnosti od avtomobila ni le okoljski in prostorski izziv, temveč tudi ključni korak k bolj pravični in vključujoči družbi.